pustovanje ob 17.uri v jedilnici Doma

So nam jedilnico v pustem slogu okrasili

in zato naše pohvalne nasmeške zaslužili.

Prav je, da se starih običajev še naprej držimo,

da ta debeli četrtek pošteno proslavimo.

Za praznovanje smo pravo fešto naredili,

tako, da jo še dolgo ne bomo pozabili.

Harmonika je svoje naredila

 prav nobenega ni ravnodušnega pustila.

Zarjaveli  sklepi so zaškripali.

ko so se prvim  korakom po taktu odzvali.

Potem pa je vse kot po maslu šlo,

uh, kako malo je treba, da nam je lepo.

Vsa grajska gospoda je na plesišče pritisnila,

da je še tu tlačanom prostor odžirala.

Lične gospodične so se z gusarji spogledovale,

brez potrebe pri plesu krila previsoko vzdigovale.

Monsignor Stefano, ki naj bi le za svoje ovčice skrbeli,

so se brez sramu med temi našemljenci vrteli.

Skoraj nobenega plesa niso zamudili,

samo oni vedo, kaj bodo bogu zaradi odpuščanja natvezili.

Velespoštovana grajska gospa mami,

je ves čas nonšalantno špancirala med nami.

Kot zares visookorodna gospa,

se je do svojih podložnikov dokaj lepo obnašala.

Frizerija, ki je toliko obetala

 je še pred koncem fešte v franže šla.

Ves inkaso kar ga je bilo,

je po kanalih sproti na Kajmane odšlo.

Uboga klovnesa je tako prevelike čevlje nosila,

da jih bo v prihodnje leto za čolne uporabila.

Še vesla bo morala nekje stakniti,

pa ji rafting na Soči ne more uiti.

Tako smo pri nas ta debeli četrtek proslavili,

se staremu  običaju v celoti podredili.

Smo plesali, se smejali in se nad vse lepo zabavali,

da le na ponovitev ne bi predolgo čakali.